Model človekove okupacije

Pozdravljeni!

Ker model MOHO (Model človekove okupacije) uporablja v Sloveniji vedno več delovnih terapevtov, se je pojavila ideja, da bi na spletnih straneh ZDTS vključili tudi slovensko MOHO stran. Namen teh strani je kratka predstavitev modela, predvsem pa predstavitev standardiziranih ocenjevalnih instrumentov, ki temeljijo na filozofiji MOHO modela, ter seznanitev z novostmi in načrti glede slovenskih prevodov. ZDTS je namreč pridobila pravice do prevoda nekaterih ocenjevalnih instrumentov.

Vsekakor pa so vaši predlogi, ideje, kritike in pohvale dobrodošle!
Pošljete jih lahko na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Splošno o modelu MOHO:

Model MOHO je splošni model, ki ga je Kielhofner razvil z namenom, da ga uporabljajo delovni terapevti v praksi. Najprej je bil osnovan v neobjavljenem Kielhofnerjevi magistrskem delu leta 1975. Pojavljajoči model je bil predstavljen delovnim terapevtom v člankih, dokler ni prišlo do prve izdaje z naslovom Model of Human Occupation: Theory and Application (Kielhofner, 1985). Na podlagi raziskav, ugotovitev, dela v praksi in novih spoznanj je bilo treba prvo izdajo posodobiti. Druga izdaja je izšla deset let pozneje, Model of Human Occupation (Kielhofner in Forsyth, 1997). V letih 2002 in 2008 pa je izšla tretja in četrta izdaja knjige, v kateri je skupaj s sodelavci dopolnil model z določenimi spoznanji v številnih raziskavah (tudi mednarodnih razsežnosti) in predstavitvijo študij primera. Več o raziskavah, razvijanju modela in ocenjevalnih instrumentov si lahko pogledate na spletni strani MOHO Clearinghouse.

V raziskavi, ki so jo izvedli med ameriškimi terapevti je bilo ugotovljeno, da MOHO podpira na okupacijo usmerjeno prakso, delovnemu terapevtu pomaga določiti prioriteto klientovih potreb, zagotavlja celosten pogled na človeka in ponuja na klienta usmerjen pristop (Kielhofner, 2008).

Človeka obravnava kot odprt sistem, v katerem se prepletajo trije med seboj enakovredni podsistemi: volja, navade in zmogljivost za izvajanje. Volja se nanaša na motivacijo za okupacijo. Navade se nanašajo na proces, v katerem se okupacije razvijejo v določene vzorce ali rutine. Zmogljivost za izvajanje pa se nanaša na fizične in duševne sposobnosti za izvedbo. Pri vsem tem pa ima pomembno vlogo seveda okolje s katerim si človek ves čas izmenjava informacije.

»Model MOHO se usmerja na motivacijo za okupacijo, oblikovanje okupacijskega vedenja v rutine in življenjske sloge, naravo naučenega delovanja in na vpliv okolja na okupacijsko vedenje.« (Kielhofner, 1995)

Evalvacija:

V okviru modela MOHO so razvili številne standardizirane metode, ki upoštevajo filozofijo modela. V nadaljevanju bodo našteti ocenjevalni instrumenti, ki temeljijo na MOHO filozofiji. Pri nekaterih bo navedena informacija glede slovenskega prevoda, kjer je Zbornica pridobila dovoljenje. Nekateri instrumenti (manjšina) so zastonj dosegljivi tudi na spletni strani MOHO Clearinghouse in tudi o tem bo posredovana informacija.

Metode bi lahko razdelili v štiri večje skupine:

  • Metodo opazovanja
  • AMPS (Assessment of Motor and Process Skills – Fisher,1994) je standardiziran test, ki vsebuje dve ločeni skali, ki ocenjujeta procesne in motorične sposobnosti. Vsebuje 56 nalog od enostavnih do bolj kompleksnih. Uporablja se za ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti izvajanja dnevnih aktivnosti. (več informacij J.Janša)
  • ACIS (Assessment of Communication and Interaction Skills – Salamy, Simon&Kielhofner,1993) ocenjuje posameznikovo funkcioniranje pri osebni komunikaciji in skupinski interakciji.
  • VQ - Volitional questionare (de las Heras,1993) je skala za opazovanje, ki pomaga pri pridobivanju informacij o klientovi volji, kadar le-ta ne more sam pripovedovati. (več informacij A.Švajger- avtorica slovenskega prevoda)
  • PVQ - Pediatric volitional questionnaire (Geist et al.2002 cit. po Kielhofner, 2002) je ocenjevalni instrument, ki je podoben VQ in so ga prvotno razvili za otroke stare od 2-6 let, čeprav se uporablja tudi pri starejših ali celo pri adolescentih, ki imajo motnjo v razvoju. (več informacij N.Gričar in S.Bajde- avtorici slovenskega prevoda)
  • Vprašalniki in ček liste za samoocenjevanje
  • ROLE-CHECKLIST (Oakley, Kielhofner,&Barris,1985) so razvili za lažje določanje posameznikovih življenjskih vlog in ugotavljanja, kakšno vrednost daje posameznik določenim vlogam. Ta ocenjevalni instrument lahko izpolni klient samostojno ali s pomočjo terapevta. (naložite si slovensko verzijo: navodila, formular)
  • INTEREST CHECKLIST / ČEK LISTA PROSTOČASNIH AKTIVNOSTI (naložite si slovenski ali angleški izvod ) in ČEK LISTA INTERESOV UK (slovenski ali angleški izvod)
  • OSA - The occupational self assessment ( (Baron, Kielhofner, Iyenger, Goldhammer&Wolenski, 2002) (slovenski prevod v delu-več informacij A.Švajger) in
  • COSA - The child occupational self assessment – verzija prilagojena za uporabo pri otrocih (Federico&Kielhofner, 2002) sta ček listi, ki so ju razvili zato, da usmeri klientovo percepcijo na lastno okupacijsko kompetenco in vpliv okolja na okupacijsko adaptacijo. Omogoča mu prepoznavanje lastne vrednosti in narediti prioriteto za morebitne spremembe (Kielhofner, 2002). (več informacij N.Gričar in S.Bajde- avtorici slovenskega prevoda)
  • OCCUPATIONAL       QUESTIONNARE/ VPRAŠALNIK O STRUKTURI DNEVA je enostavni obrazec, v       katerega klient vnese podatke o aktivnostih za ves dan. Terapevt dobi       podatke o strukturi klientovega dne, vključenost volje pri posameznih       aktivnostih in tudi o njegovih navadah in vzdrževanju ravnovesja med       posameznimi področji človekovega delovanja. (naložite si vprašalnik: angleški izvod   ali slovenski izvod )
  • PEDIATRIC       INTEREST PROFILES (PIP); klient odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na       to katere aktivnosti izvaja, kako so mu le-te všeč in ali jih izvaja sam       ali še s kom. Primeren je za tri starostne skupine (The Kid Play Profile-       od 6. do 9. leta, The Preteen Play Profile- od 9. do 12. leta in The       Adolescent Leisure Interest Profile); (naložite si angleški izvod)
  • Strukturirani intervjuji
  • OCAIRS (Occupational Case Analysis Inerview and Rating Scale) (Cubie&Kaplan, 1982); prvotno je bil razvit za uporabo pri klientih, ki so v kratki psihiatrični obravnavi, sedaj pa je njegova uporaba razširjena tudi na druga področja.
  • AOF (Assessment of Occupational Functioning) (Watts, Kielhofner, Bauer, Gregory, &Valentine,1986); prvotno je bil namenjen uporabi v daljših psihiatričnih obravnavah
  • OPHI-II (Occupational Performance History Interview- Second Version)(Kielhofner et al., 1998); je primeren za različno populacijo (od pubertete do starosti). Pomaga zbrati informacije o klientovi okupacijski adaptaciji v preteklosti in sedaj. Sestavljen je iz treh delov:
  • Polstrukturiran intervju, s katerim ugotovimo klientovo okupacijsko zgodovino
  • Ocenjvalna lestvica meri klientovo okupacijsko identiteto, kompetenco in vpliv okolja
  • Življenjska pripoved, s katero ugotovimo pomembne dogodke v življenju.
  • WRI (Worker Role Interview) (Velozo,Kielhofner,&Fisher,1990); je bil prvotno namenjen pri delovni rehabilitaciji, kasneje pa so ga prilagodili za uporabo pri psihiatričnih klientih. (slovenski prevod v delu-več informacij A.Švajger)
  • WEIS (Work Environment Impact Scale) je polstrukturiran intervju, ki pomaga terapevtu in klientu določiti značilnosti delovnega okolja. (več informacij A.Švajger- avtorica slovenskega prevoda)
  • SSI (The School Setting Interview) je polstrukturiran intervju, ki pomaga delovnemu terapevtu oceniti učenčevo okolje in ugotoviti ali so potrebne kakšne prilagoditve.
  • Kombinirane ocenjevalne metode
  • AOF-CV (The Assessment of Occupational Functioning-Collaborative Version)
  • MOHOST (The Model of Human Occupation Screening Tool) (slovenski prevod v delu - več informacij N. Gričar-)
  • OT PAL (The Occupational Therapy Psychosocial Assessment of Learning)
  • SCOPE (Short Child Occupational Profile) (več informacij N.Gričar in S.Bajde- avtorici slovenskega prevoda)

Iskanje

Kontakt

Zbornica delovnih terapevtov Slovenije -
Strokovno združenje

Linhartova 51,
1000 Ljubljana
Slovenija

t: 01 / 475 83 56
m: 041 / 966 549
f: 01 / 437 20 70

www
www.zdts.si

@
vodstvo@zdts.si
tajnistvo@zdts.si