HOMO SEDENTARE (SEDEČI ČLOVEK) V DELOVNEM OKOLJU

Veliko poklicev (npr. v pisarnah, laboratorijih, klicnih centrih, v prevozništvu, šiviljski industriji) zahteva dolgotrajno sedenje. V Evropski uniji sedeče delo opravljata približno dva od petih zaposlenih. Ženske, kažejo podatki Eurofounda, o sedečem delu poročajo pogosteje. Prekomerno sedenje prinaša številne posledice, npr. srčno-žilna obolenja, diabetes II. tipa, kostno-mišična obolenja, povišanje telesne teže, otekanje nog, migrenske glavobole. Katere so strategije za zmanjševanje časa sedenja in mišičnega neudobja, kako oblikovati sedeče delovno mesto, kako izvesti aktivni odmor, kako si lahko pomagamo takrat, ko se sedenju ne moremo izogniti, je le nekaj vidikov sedečega dela, ki jih naslavljamo v tem sklopu.

STARANJE NA DELOVNEM MESTU: NAJ BO VARNO IN ZDRAVJU PRIJAZNO

Varnost in zdravje pri delu mora biti pomembna organizacijska in osebna vrednota od prvega vstopa na trg dela dalje, saj se posledice dela v ne-trajnostnih delovnih razmerah kopičijo in negativno vplivajo na našo varnost in zdravje ter kakovost življenja. Delež starejših delavk in delavcev se povečuje, nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu pa kaže, da se s starostjo viša delež tistih, ki čutijo hude ali zelo hude telesne bolečine, imajo dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo in slabše ocenjujejo svoje zdravstveno stanje. Panel prinaša odgovore na vprašanja, kako lahko delovno okolje prispeva k varovanju našega zdravja, kaj motivira ljudi, da nadaljujejo z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev, kako stereotipi o starejših lahko znižujejo psihološko varnost njihovega delovnega okolja, pa tudi, kako na delovnih mestih v Sloveniji sploh zaznavamo psihološko varnost.

ŽIVETI IN DELATI S KRONIČNO BOLEČINO

Ocene Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine kažejo, da kronično bolečino čuti petina odraslega prebivalstva, ženske pogosteje kot moški. Čeprav je ta vrsta bolečine najpogostejša pri starejših, je prisotna tudi v delovno aktivni populaciji. Pri tistih s kronično bolečino, ki se v enem mesecu ne vrnejo na delo, se verjetnost za dolgotrajno nezmožnost za delo poveča, kaže praksa. V zadnjem sklopu bomo iskali odgovore na vprašanja, kako živeti in delati s kronično bolečino, postregli z znanstvenimi dokazi o učinkih telesne vadbe pri ljudeh s kronično bolečino, spregovorili o ovirah za izvajanje redne telesne dejavnosti pri tej populaciji, o dejavnikih, ki jih moramo upoštevati pri ocenjevanju zmožnosti za delo in predstavili konkreten primer procesa zaposlitvene rehabilitacije pri dolgotrajno brezposelnem starejšem delavcu s kronično bolečino.