DelTera - Projekt "Šolska torba"
Na promocijo projekta Šolska torba sem se z veseljem odzvala. Otrokom sem najprej predstavila poklic delovnega terapevta, nato smo pogledali, kaj vse je pomembno pri šolskih torbah. Zdi se mi zelo pomembno, da otroke čim prej naučimo pravilno napolniti in nositi šolske torbe ter pravilno sedeti na stolu. Tako otroka že od malih nog naučimo skrbeti za svojo hrbtenico, kar je naložba za celo življenje.
Prve predstavitve sem izvedla na moji domači osnovni šoli in sicer v OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert:
- 2.10.2017 – 1. razred (26 otrok),
- 3.10.2017 – 3. razred (19 otrok) in
- 4.10.2017 – 2. razred (združena oba druga razreda) (29 otrok).
Odločila sem se, da predstavim Projekt Šolska torba tudi v OŠ Mokronog:
- 10.10.2017 – 2. A razred (17 otrok),
- 11.10.2017 – 2. B razred (17 otrok),
- 12.10.2017 – 3. razred (19 otrok),
- 13.10.2017 – 4. razred (20 otrok) in
- 16.10.2017 – 5. razred (18 otrok).
Odziv otrok in prav tako tudi učiteljic je bil na obeh šolah zelo pozitiven. Vsi otroci so bili zelo vedoželjni in pripravljeni aktivno sodelovati. Skupaj smo pogledali eno ali dve torbi na razred. Pozorni smo bili na to, kako so zložene stvari v torbi in na kakšno dolžino so nastavljene naramnice. Brez kakršnega koli opozorila, so vsi ostali otroci sami pregledali svoje torbe in jih uredili. Pri tehtanju smo videli, da imajo višji razredi res zelo težke torbe. Nekateri po svoji krivdi, saj nosijo v šolo povsem nepotrebne stvari (npr. karte, različne pobarvanke, spominske knjige,…) spet drugi se ne držijo urnika in nosijo v šolo tudi zvezke in učbenike, ki jih ne potrebujejo za tekoči dan, nekateri si v knjižnici izposodijo cel kup knjig (več kot sedem), imajo steklenice polne vode (pohvalno, da veliko pijejo, vendar mislim, da bi te stekleničke lahko imele mesto kje v učilnici, tako kot imajo v enem od obiskanih razredov vsak svoj podpisani kozarec na pladnju in si gredo iskat za pit, ko so žejni).
Predvsem pa imamo glavno vlogo pri vsem skupaj starši, da ne kupimo otroku takšne torbe, ki je absolutno prevelika in pretežka (že prazna). Bodimo pozorni na vse ostale stvari, ki jih kupimo za v torbo (npr. mape z debelimi platnicami, …), ter nošenje stvari po urniku, da res nosi v šolo samo stvari, ki jih potrebuje za tisti dan. Pomagajmo otroku, ko se uči nositi v šolo predmete po urniku, da takrat osvoji navado, da nosi s sabo samo stvari, ki jih potrebuje za tisti dan.
Mislim, da je vsak otrok pri projektu Šolska torba z veseljem sodeloval in upam, da bodo s pridom uporabili informacije, ki so jih prejeli.
»Vsaka osebna poteza, ki jo vsrkamo kot otroci, ostane za vedno« (Maria Montessori, Srkajoči um).
Napisala: dipl. delovna terapevtka, Martina Berk Čurlić
